Zgodovina otoka

Rab slovi po svoji bogati zgodovini, ki ga zaznamujejo številne znamenite osebnosti. Prvi naseljenci otoka so bili Iliri 350 let pred Kristusom, v 1. stoletju pa je Rab postal rimski municipij, ki se je pod imenom Felix Arba (Arb je ilirska beseda, ki pomeni bujen, mračen, zelen) razvil v pomembno središče na vzhodno jadranski obali. Njegov vzpon se je začel v drugi polovici 11. stoletja in je trajal vse do 13. stoletja, ko je bil kot svobodna jadranska komuna pod upravo hrvaških vladarjev in Beneške republike. V 15. stoletju so ga prodali Benetkam in pod njihovo upravo je ostal vse do leta 1798 in prihoda Napoleona.
Kot zanimivost je vsekakor treba omeniti zgodbo o rabskem kamnoseku sv. Marinu, ki je je preselil na Apeninski polotok in tam v 4. stoletju ustanovil Republiko San Marino. Danes je sv. Marin zavetnik Loparja in je za lokalno prebivalstvo izjemno pomemben.

Osvajalci otoka so za seboj pustili izjemno bogat zgodovinski in kulturi zaklad.Kot naprimer lokostrelstvo,samostane. Najbolj prepoznavni pa so štirje zvoniki, ki se šopirijo nad istoimenskim mestom Rabom. Zelo zanimiv je sprehod po mestnih ulicah.

Na otoku je nekoč stalo tudi koncetracijsko taborišče, ki ga je ustanovila italijanska fašistična oblast v času 2.svetovne vojne.Sedaj je na tem mestu zgrajeno pokopališče,kjer so pokopani ljudje,ki so umrli v tistem času.

V dolini Supetarske Drage lahko najdemo ostanke benediktinskega somostana in najstarejšo cerkev na Jadranu ,cerkev sv. Petra, ki tam stoji že od 11.stoletja.

S polotoka Lopar pa lahko obiščemo Goli otok, kjer stoji bivši zapor Jugoslavije iz obdobja komunizna.

Cerkev sv.Petra